Motivacija je vedno notranji psihološki proces, ki nas usmeri k cilju. Zato ni smiselno razmišljati o notranji in zunanji motivaciji. Motivira se vedno vsak sam, obstajajo pa tudi zunanji dejavniki in okoliščine zaradi katerih smo pripravljeni vložiti več truda oziroma delovati bolj zavzeto. V enem izmed prejšnjih prispevkov smo že spoznali formulo motivacije, tokrat pa je namen krepiti zavedanje povezano z načini nematerialne motivacije.
Vir motivacijske energije je porušeno ravnovesje psiholoških potreb. Zato je zelo pomembno, da prepoznamo psihološke potrebe in osebne motive, ki izhajajo iz njih. Neizpolnjene potrebe ustvarjajo motivacijsko energijo, ki nas aktivira in nam daje moč za spoprijemanje s situacijo. Vodja, ki želi spodbujati notranjo motivacijo pri svojih sodelavcih naj prepozna pet psiholoških potreb (W. Glasser):
1. POTREBA PO LJUBEZNI IN PRIPADNOSTI
Orientiran sem na ljudi in odnose. Rad imam toplino, pripadnost in uživam, če imam blizu svojo družino, prijatelje, moje ljudi. Potreba opredeljuje človeka kot družbeno bitje. Vsak si želi biti del skupnosti, kjer je sprejet, miren in čuti zaupanje v druge ljudi. Pomembno mi je, da veliko komuniciramo in smo si blizu.
2. POTREBA PO MOČI IN KOMPETENTNOSTI
Usmerjen sem v dosežke. Rad se učim in razvijam svoje potenciale ali superviziram druge. Velikokrat izzivam „status quo“. Stalno si postavljam cilje in redko počivam, zato imam tudi cenim tekmovanje. Potreba opredeljuje osebe z veliko osebne energije. Pomembno mi je, da sem spoštovan in pomemben.
3. POTREBA PO SVOBODI IN AVTONOMIJI
Uživam v svoji neodvisnosti. Rad imam avtonomijo in svobodo pri odločanju. Ne želim biti kontroliran in rad razmišljam drugače. Drugi ljudje spoštujejo mojo individualnost. Potreba usmerja k spoznavanju novosti in spreminjanju. Pomembno mi je, da sem dinamičen in imam svoje mnenje.
4. POTREBA PO ZABAVI IN PREIZKUŠANJU
Življenje jemljem kot zabavo in veliko proslavljam. Rad dobro jem in dobro pijem. Privoščim si stvari in uživam v festivalih, umetnosti, glasbi. Sem pogumen in prikupen. Potreba ljudi usmerja k sproščenem odnosu do življenja. Prosti čas mi je pomembnejši kot delo, tudi če ni vse urejeno kot bi moralo biti.
6. POTREBA PO PREŽIVETJU
Imam rad, da moje življenje poteka po ustaljeni rutini. Tveganja me ne privlačijo. Mislim raje na svoje zdravje, varnost, zanesljivost. Ob tem pa morajo biti izpolnjeni vsi »higieniki«, da imam občutek varnosti in si lahko zagotavljam ustrezen standard življenja.
Vrednote spodbujajo načine vedenja, kako se lotimo reševanja problemske situacije. Ni dovolj, da poznamo vrednoto kot pojem (npr. spoštovanje), zelo pomembno je, da razumemo vrednote in povezana pozitivna vedenja (npr. vedno prijazno pozdravim, ko vstopim v sobo). Vsak izmed nas svoje osebne vrednote uporablja kot notranji motivacijski kompas.
6. SKLADNO ali NESKLADNO z osebnimi vrednotami in prepričanji
Če so cilji, ljudje in okolje skladni z našimi vrednotami, potem čutimo zadovoljstvo in delujemo zavzeto v smeri skupnega cilja. Za takšne ljudi radi rečemo, da so “motivirani“. Če pa so naši cilji, ljudje in okolje in ljudje v neskladju z našimi vrednotami, potem čutimo nezadovoljstvo in iščemo (kreativne) rešitve v smeri osebne cilja. Ob tovrstnih situacijah dostikrat vedenja prepoznamo kot “težavna vedenja“.
Ključno vodstveno orodje je osmišljanje. Naloga vodje je, da ustvarja okoliščine, kjer bodo sodelavci čutili zadovoljstvo, saj lahko delujejo skladno s svojimi psihološkimi potrebami in osebnimi vrednotami. Najpomembnejše orodje je torej vodstvena komunikacija in vodstveni zgled.
7. Vodja osmišlja skupen namen, skupno vizijo, skupno strategijo.
8. Vodja osmišlja za ciljno osebo privlačne cilje, koristi, nagrade, kazni.
9. Vodja osmišlja konkretne, realne in iskrene moči in šibkosti pomembne za ciljno osebo.
Še več pa vodja doseže, če v svoji komunikaciji uporablja strategije vplivanja in pozitivne komunikacije. Pri tem se lahko obrne na model Simona Sineka »Začni z zakaj« in k »pravilu 4:1«, kjer se trudimo poudarjati štiri pozitivna partnerska sporočila. Opisani strategiji omogočita, da zgradimo štiri dobre temelje, ko lahko pričakujemo, da bomo vplivni in bodo sodelavci zavzeto zasledovali želeno spremembo.
#UPORABNAPSIHOLOGIJA IN VPRAŠANJA ZA SAMO-EVALVACIJO:
- Zakaj je pomembno prepoznavati psihološke potrebe mojih sodelavcev?
- Kako se kot vodja približam psihološkim potrebam mojih sodelavcev?
- Katere vrednote prepoznam pri sebi in pri svojih sodelavcih?
- Katera vedenja skladna z vrednotami prepoznam pri sebi in pri svojih sodelavcih?
- Kaj bodo koristi, če naše delo približamo psihološkim potrebam in vrednotam?
Uporabna psihologija ponuja še veliko priložnosti za osebno in strokovno rast. Vabljeni, da z nami navežete stik in se odločite za usposabljanje ali coaching.
Jan Kovačič, univ. dipl. psiholog,
Vodja projektov in svetovalec
E: jan.kovacic@taktika-plus.si
M: 031 753 802