Dr. Miha Škerlavaj, redni profesor menedžmenta in prodekan za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij na EF UL ter pridruženi redni profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na BI Norwegian Business School, je z nami spregovoril nekaj besed o bližajoči se konferenci RTM 2019. Z mag. Katjo Hleb sta se dotaknila njegovih uvodnih besed konference in pomembnosti sinergičnosti, ki vlada v tem stoletju.

Sodelovanje ni samo po sebi namen, temveč se ga lotevamo, da skupaj dosežemo nekaj več in nekaj bolje.

Na letošnji konferenci RTM, ki bo 23. oktobra na Ljubljanskem gradu in skozi leta gosti nekaj sto strokovnjakov iz področja managementa in kadrovnskega managementa, boste letos »keynote speaker«. Nam lahko podate kakšen namig o tem, kaj nam boste povedali?

Organizatorjem in seveda tudi udeležencem konference se zahvaljujem za izkazano čast in zaupanje. Govoril bom o razlogih in načinih za vzpostavljanje organizacijskih kultur sodelovanja. Gre za temo, ki je postala pravzaprav že kar malo ideološka. Temu se bom v svojem prispevku izognil. Namesto širjenja evangelija, kako je fino sodelovati, se bom raje naslonil na izsledke najnovejših raziskav in pa praktične primere o tem, zakaj in kako sodelovati.

Inovacije so področje, ki ste ga ekstenzivno preučevali v teoriji in praksi. Kakšno vlogo igrajo pri tem procesi, ljudje in kultura, tri ključne teme naše konference? 

Tako je. Sodelovanje ni samo po sebi namen, temveč se ga lotevamo, da skupaj dosežemo nekaj več in nekaj bolje. To je tudi glavni razlog, zakaj se ljudje organiziramo v večje skupine in se ukvarjamo s tematikami procesov, kulture, ravnanja z ljudmi pri delu. Pomembno pričakovanje, ki ga imamo v organizacijah, je tudi to, da z inovacijami naslavljamo velike izzive, ki jih ima človeštvo pred sabo. Cilji trajnostnega razvoja recimo. Ko zorim kot raziskovalec in kot oseba, mi je vedno bolj pomembno razumeti širšo sliko. Dobro delujoči organizacijski sistemi, zdravi in izpopolnjeni ljudje, kulture sodelovanja, zavzetost in inovativnost so vsi koščki iste sestavljanke.

Kje stojijo na vašem opisanem zemljevidu podjetja? Odlično tuje podjetje, povprečno tuje podjetje, odlično domače podjetje in povprečno domače podjetje? 

Pred kratkim je po svojem presenetila javna izjava enega glavnih ameriških poslovnih »think-tankov«, ki je javno razglasil, da maksimizacija vrednosti podjetja za lastnike ni več zgolj edini zveličavni cilj obstoja podjetja. Dobrodošli v 21. stoletje, pravim! Podjetje je seveda odgovorno vsem svojim deležnikom. Lastnikom, zaposlenim, okolju, v katerem deluje, tudi planetu. Še toliko bolj, ker danes podjetja neredko razpolagajo s sredstvi večjimi od državnih proračunov. To za vodje lahko pomeni čas, za odgovorne voditelje pa tudi obvezo delovati kot agent sprememb na bolje.

Kakšne so vaše izkušnje s sodelovanjem med fakulteto in prakso? Kaj lahko fakulteta, skupaj s svetovalci konkretnega, ponudi praksi in kakšne rezultate si le-ta lahko nadeja? 

Ko se v vlogi profesorja srečujem s poslovneži v Ljubljani, Šanghaju ali pa na Norveškem, vedno na začetku našega sodelovanja ponudim v razmislek znano Scheinovo trditev, da ni ničesar bolj praktičnega, kot je dobra teorija. Znanost o poslovanju se uči od posla, posel pa nazaj od znanstvenih spoznanj. Skratka, da je ločnica med znanostjo in prakso umetna in nepotrebna. Imam veliko srečo, da sem močno vpet v okolja, kjer je sodelovanje med tema dvema dopolnjujočima se svetovoma organsko, naravno in uveljavljeno.

Ko zorim kot raziskovalec in kot oseba, mi je vedno bolj pomembno razumeti širšo sliko. Dobro delujoči organizacijski sistemi, zdravi in izpopolnjeni ljudje, kulture sodelovanja, zavzetost in inovativnost so vsi koščki iste sestavljanke.

Kaj je vaš trenutni in bodoči raziskovalni interes? S kom vse sodelujete? 

Moje glavne teme so še vedno spremembe, ustvarjalnost in inovacije. Še veliko moramo izvedeti o teh tako pomembnih temah. Resnično sem srečen, da sem obdan z izjemnimi ljudmi s celega sveta, npr. iz INSEADa kot tudi BI Norwegian Business School, kjer sem preživel pet let življenja in poslovnega delovanja. Pot me kar pogosto zanese tudi na Fudan v Šanghaj. Po študiji primera Outfit7 pripravljamo še eno svetovno odmevno zgodbo.

Te dni ste na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dobili tudi novo managersko vlogo. Katere so vaše prioritete? Kaj bodo imela posredno od tega podjetja, kako lahko še bolje sodelujete? 

Res je, počaščen sem z izkazanim zaupanjem kolegov, sodelavcev iz podpornih služb in tudi študentov. S 1. 9. nastopim v vlogi prodekana za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij kot del ožje vodstvene ekipe. Delujem v okolju, kjer imamo izjemne raziskovalce, ki po mojem skromnem mnenju (pa tudi objektivnih kriterijih) počnemo veliko zanimivega in koristnega na svetovno prepoznani ravni. Svojo vlogo vidim predvsem v tem, da povežem te energije in predstavim naše vsebinsko raziskovalno-razvojno delovanje širši družbi. Pri tem gradim na zelo trdnih temeljih, ki so jih postavile ekipe pred nami. Verjamem, da s svojo izkušnjo kroženja možganov in strokovnimi kompetencami dela z ljudmi lahko vnesem tudi potrebno mero svežine za naslednji korak. S kulturo  sodelovanja navznoter in navzven.

Zapisala:

mag. Katja Hleb, , Be Solutions – Senior Partnerka

Linkedin

 

 

Pridružite se meni in dr. Mihi Škerlavaj na konferenci RTM 2019: USTVARJAJMO SINERGIJE –  kjer bomo skupaj razmišljali o inovativnem vodenju talentov in upravljanju procesov s pomočjo razvoja inovativne organizacijske kulture. Skupaj z ostalimi govorci iz različnih okolij vam bomo v kratkih predstavitvah predstavili svoje dobre prakse, z namenom spodbujanja inovativnosti in ustvarjanja sinergij v našem okolju.