Ste že kdaj slišali za hišo urejenih misli in urejenih procesov? Ne še? Naj vam zaupam – to je hiša, v kateri prebivajo ljudje, ki imajo urejene misli in obvladujejo urejene procese.
Verjetno ste takoj pomislili, zakaj je to treba posebej poudarjati, saj imamo tako ali tako vsi »urejene možgane«. Zakaj bi nam sploh bilo treba razmišljati še o tem, ali urejeno razmišljamo? Ali bi imelo takšno razmišljanje kakšen smisel? Bi lahko imeli od tega kakšno korist?
Urejene misli zagotavljajo »odličen način obdelave vsebine«. Naši možgani predstavljajo »hišo po naše urejenih misli«. Pri nekaterih so bolj, pri drugih manj urejene. Izhodišče, da »se da misel spremeniti«, vodi tudi v sklep, da je mogoče izboljšati tudi kakovost obdelave podatkov in informacij, torej procesa, ki ga imamo vgrajenega z rojstvom in ga nevede tudi izboljšujemo ali poslabšujemo. Pomembna je razumska odločitev za stalno prenavljanje naših miselnih procesov.
Naši možgani predstavljajo »hišo po naše urejenih misli«.
V prispodobi lahko rečemo, da smejo v hiši urejenih misli prebivati ljudje, ki na odličen način obdelujejo vsebine, ki jih potrebujejo za »proizvodnjo njihovih izdelkov in storitev«. Pobližje si poglejmo en primer:
Tine in Meta sta bila povabljena na družabno srečanje ob deseti obletnici poroke njunih prijateljev Beti in Franca, ki sta se pred letom dni vselila v veliko novo hišo v predmestju. Oba sta bila v dobrih službah, zato sta bila Tine in Meta prepričana, da sta si privoščila ekskluzivno ureditev hiše in njene okolice. To je bil njun prvi obisk v njihovem novem domu.
Ob vstopu v hišo sta takoj opazila na stenah nove slike. Gostitelja sta povprašala, kdo jih je naslikal. Oba sta se nasmehnila in rekla: »To so najine slike. Po prihodu v novo hišo sva se lotila tudi slikanja. Nekega dne sva začutila močno ustvarjalno energijo in se odločila, da jo izrabiva za opremljanje hiše. So vama všeč?« Seveda so jima bile slike všeč.
»Kako sta zadovoljna z novo hišo«, je zažvrgolela Meta. »Neizmerno sva srečna«, je s širokim nasmehom odvrnila Beti, »saj sva si jo močno želela. Že ob najini poroki sva si kot strateški cilj zamislila gradnjo lastne hiše. Ta cilj sva precizno načrtovala in opredelila vse ključne aktivnosti za njegovo izvedbo.«
Pogovor je še naprej tekel v glavnem okrog nove hiše. Meto je zanimalo, kako jima je uspelo »brzdati« stroške pri gradnji hiše, saj so cene gradbenega materiala že dolgo nestabilne. Beti je razložila, da je ona že od nekdaj analitično razpoložena in potem ji ni težko imeti kontrolo med razpoložljivimi sredstvi in potrošnjo.
Franc se je vključil z razlaganjem, koliko variant je naštudiral za ureditev ogrevanja in prezračevanja hiše. Pri tem je Beti ponosno poudarila, da ima za moža pravega stratega, ki ima vedno več variant, kako nekaj najbolj optimalno urediti. In res je, da sta na začetku izdelala dokaj natančen načrt, kako bosta gradila novi dom.
Tine je z zanimanjem poslušal pogovor in razmišljal, da sta njuna prijatelja dokaj sistemsko pristopila h gradnji hiše. Sam se je štel za izrazito procesnega človeka, saj je bil po poklicu strojni inženir. Že od prej je vedel, da Beti in Franc z odločanjem in izvedbo odločitev nimata težav. Včasih jima je kaj ušlo izpod nadzora, ker sta preveč zaupala raznim izvajalcem del in nista sprotno kontrolirala, ali je vse izvedeno, kot je bilo dogovorjeno. No, si je mislil, tale dva naša gostitelja sta pa človeka urejenih misli, z dobrim procesom obdelave informacij.
Tale dva naša gostitelja sta pa človeka urejenih misli, s pretočnim procesom obdelave informacij.
Gradnja hiše je praviloma kar stresna zadeva in kaj radi se pojavijo tudi konflikti. Tine je vedel, da je nerodno spraševati ali sta se pri gradnji hiše tudi kdaj skregala, a ga je firbec vseeno toliko spravljal v nemir, da se je odločil, da Franca in Beti kar direktno vpraša: »Pa sta se med gradnjo kdaj tudi pošteno skregala?« Beti in Franc sta se spogledala, nasmejala in v en glas rekla: »Ne, to pa ne. Gradnja naju je še bolj povezala. Kadar je postalo malo bolj napeto, sva se malo umaknila v mir in se o vsem pogovorila ter sprejela skupne odločitve. Najin medosebni odnos sva ves čas pozorno negovala.« Tine in Meta sta to pripoved malo nejeverno sprejemala, a na koncu prišla do zaključka, da pač prijatelja dobro obvladujeta dinamiko medosebnih odnosov v družini.
Pogovor je, ob dobri hrani in pijači, potekal še dolgo v noč. Ob vožnji domov sta se Meta in Tine pogovarjala o prijetnem večeru in družno ugotovila, da sta izvedela veliko novega o Beti in Francu, nekaj kar do tedaj še nista prepoznala v njiju. Meta je med potjo rekla: »Veš, da se mi zdita zelo miselno urejena človeka.« »Ja«, odgovori Tine, »in zelo ciljno usmerjena ter načrtna, saj sta vnaprej predvidevala vse pomembne aktivnosti.« »Veš Tine, tega, da se nista nič skregala, pa ne verjamem«, je nadaljevala Meta. »Jaz ju mogoče bolje poznam kot ti in vem, da sta izjemno občutljiva na področju medosebnih odnosov«, razmišlja naprej Tine, »naučila sta se jih obvladovati in jima verjamem, da sta jih še izboljšala. Skupno delo dobro vpliva na ljubezen.«
Pomembnost urejenosti teh procesov je v tem, da veliko doprinašajo k potencialni osebnostni učinkovitosti.
Pripeljala sta se do njunega doma. Pred vrati hiše se Tine nenadoma ustavi, kot da mu je prav ta hip nekaj šinilo v glavo, in prepričljivo reče Meti: »Veš, zdi se mi, da je ta njuna nova hiša »hiša urejenih misli in pretočnih procesov razmišljanja«. Mislim, da bosta v njej še naprej živela v prijetni skupnosti in uspešno reševala probleme in dosegala cilje, ki sta si jih zastavila.« Meta je samo prikimala in dejala: »Pojdiva v najino hišo krepit najin medosebni odnos, kajti tu se vsa zgodba začne.«
Čez leto in pol sta imela Meta in Tine novo hišo in pričakovala drugega otroka … Vmes sta večkrat prebrala knjigo »Basni o sistemski osebnosti«.
Kot je razvidno, se v procesno urejeni notranjosti človeka odvija neskončno število procesov, ki so namenjeni obdelavi različnih vsebin. Od teh izvedbenih procesov so za nas velika pomena procesi načrtovanja ciljev, proces reševanja problemov in proces razvoja skupinske dinamike. Pomembnost urejenosti teh procesov je v tem, da veliko doprinašajo k potencialni osebnostni učinkovitosti.
Hiša, v kateri prebivajo ljudje, ki imajo urejene misli in obvladujejo urejene procese.
»Samo misel je in misel se da spremeniti«, je nekoč nekdo zapisal … verjetno je vedel, da je naša sposobnost produktivne uporabe znanja in izkušenj v veliki meri odvisna od urejenosti teh procesov. In lahko jih kadarkoli izboljšamo, saj gre le za urejenost misli ljudi v hiši urejenih misli in urejenih procesov.
Knjigo lahko sedaj naročite na tej povezavi.
Pripravil: Milan Terpin, univ. dipl. psiholog, vodilni svetovalec, Taktika plus d.o.o.