Drevo osebnosti = najboljša prispodoba za razumevanje kako se razvija osebnost in ponazoritev povezave OSEBNOST – ČUSTVA – VEDENJE
Osebnost je neponovljiva in celota telesnih, miselnih, čustvenih in vedenjskih značilnosti. Nanjo sklepamo tako, da opazujemo značilnosti vsakega izmed nas. Z opazovanjem so nam predvsem dostopna vedenja, doživljanja pa ostanejo v intimi in so dostopna introspekciji. Za lažje razumevanje osnov psihologije osebnosti in razvojne psihologije si oglejte prispodobo drevesa, ki je nastala na treningu #uporabnapsihologija
Razvojna psihologija – dednost in izkušnje?
#1 Temelji osebnosti so kot trdno deblo drevesa. Tisto, kar je v največkrat dedno predstavlja korenine, ki vzklijejo iz drobnega semena (sposobnosti in telesne značilnosti). Ko deblo raste ga oblikujejo vremenski pojavi (izkušnje). Razvojna psihologija nas uči, da se v interakciji med geni ter izkušnjami oblikujejo temeljne osebnostne lastnosti (npr. 5 velikih osebnostnih lastnosti – energija, sodelovanje, vestnost, odprtost in čustvena stabilnost).
#2 Na podlagi spleta okoliščin med različnimi življenjskimi izkušnjami (uspeh, učenje, šola, smrt, neuspeh, potovanja, rojstvo…) pomembnimi drugimi ljudmi (družina, učitelji, prijatelji, trenerji, znanci…) se oblikujejo značile pozitivne osebnostne lastnosti (npr. optimizem, odkritost, vedrost…).
#3 Razvijejo pa se tudi takšne, za katere menimo, da so negativne osebnostne lastnosti (npr. neodločnost, lenoba, pikolovstvo…). Skupek osebnostnih lastnosti predstavlja celovito, edinstveno in neponovljivo in relativno stabilno osebnostno strukturo.
Klik za članek o osebnosti: Transakcijska analiza = uporabna teorija osebnosti, motivacije in medosebnih odnosov
Čustvena inteligentnost – pogled na doživljanje in svet?
#4 Na podlagi osebnosti se oblikujejo značilni vzorci čustvovanja, ki nam omogočajo lažje spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi. Ovrednotijo svet in nam omogočajo, da se lažje odločamo. Kot listi drevesa omogočajo usmerjen pogled pogled na svet. Pri tem so vsa čustva funkcionalna, tako neprijetna kot prijetna. Neprijetna čustva (npr. gnus, strah, prezir, ljubosumje…) nam omogočajo, da se odločimo za umik ali spoprijemanje s situacijo. Zanimivo je, da velikokrat prav “negativnim” oziroma neprijetnim čustvom dajemo več pozornosti. Prijetna “pozitivna” čustva (npr. veselje, navdušenje, pričakovanje, zadovoljstvo…) pa so tista, ki jih na v življenju in na delovnem mestu zasledujemo ter cenimo.
Klik za članek: Ovrzimo zmotno prepričanje – “Čustva ne sodijo na delovno mesto.”
Vedenje – posledica dednosti, izkušenj, trenutne situacije in nenazadnje čustev, ki delujejo kot katalizator…
#5 Največkrat prav na podlagi vedenj, ki jih vidimo pri drugih ljudeh ocenjujemo njihovo osebnost. Kadar opazimo vedenja, ki jih vrednotimo pozitivno (npr. doslednost, odločnost, natančnost…), za osebo navajamo večinoma pozitivne osebnostne lastnosti.
#6 Kadar pa pri drugi osebi opazimo vedenje, ki ga vrednotimo negativno (npr. blefiranje, neodzivnost, laž…), takšnim osebam mnogokrat pripišemo negativne osebnostne lastnosti. S tem, ko smo pozorni samo na trenutna vedenja in ne upoštevamo celotne prispodobe drevesa hitro naredimo napačno sodbo na osebnost.
Vas zanima uporabna psihologija?
Vabljeni, da se povežete z nami.
Jan Kovačič, univ. dipl. psih.
E: jan.kovacic@taktika-plus.si
M: 031-753-802