Nekje tekom človeške zgodovine smo prevzeli zmotno prepričanje, da čustva ne sodijo v delovno okolje. Takšno razmišljanje nas je odvrnilo od razvijanja odličnosti in čustvene agilnosti (članek o odličnosti). To prepričanje srečam med mnogimi ljudmi s katerimi sodelujem pri delu organizacijskega psihologa. Pojavlja se o več oblikah (vsa so zmotna):
»Če bom pokazal svoja prava čustva, bom izpadel kot bedak.« (zmotno prepričanje)
1. nasvet: SPREJMITE ČUSTVA KOT NAVODILA ZA UPORABO.
Čustva so socialni signali, ki uravnavajo medosebne odnose med nami. Čustva opravljajo funkcijo, saj z njimi povemo kaj potrebujemo od drugih ljudi. Navadno je dovolj, da samo sledite čustvenim navodilom in blesteli boste v medosebnih odnosih. Za osebe, ki imajo visoko razvito čustveno inteligentnost je značilno, da dobro prepoznavajo in uravnavajo svoja čustva in čustva drugih ljudi. Čustveno agilni posamezniki pa obvladajo preproste in učinkovite strategije za obvladovanje čustev:
Veseli si želijo partnerje v svojem veselju. Veselemu ponudimo razmišljanje o prihodnosti. Žalostni potrebuje pozornost, bližino in tolažbo, šele nato ga usmerimo v reševanje problema. Jezni želi, da ga poslušamo, razumemo in šele nato predlagamo načine reševanja problema. Prestrašeni potrebuje varnost in šele nato spodbudo k novi izkušnji. Presenečeni še popolnoma prepričan kako bi obvladal situacijo. Želi si partnerja s katerim bosta skupaj razmišljala, prišla do odločitve in se lotila dela. Tisti, ki se gnusi si želi, da ga ne bi silili k novostim. Spoštujmo pomisleke in mu razložimo, kako mi osebno gledamo na situacijo. Krivi si želi, da ga nekdo posluša, sprejme njegovo kesanje in podpre v popravljanju napak. Tisti, ki čuti sram mora od svojih bližnjih sodelavcev in vodje izvedeti, da ni slaba oseba! S tem vrnemo dostojanstvo in ga »opolnomočimo« s pozitivnimi informacijami o sebi. Nato osebo vključimo v delo in podelimo majhne odgovornosti, da se lahko dokaže.
»Pozitivna čustva so OK. Dobro je, če smo ob delu veseli, zadovoljni in srečni. Nikakor pa na delovno mesto ne sodi jeza, žalost, ljubosumje…« (zmotno prepričanje)
2. nasvet: (+/-) ČUSTVA SPOROČAJO SUBJEKTIVNO POMEMBNOST
Tako “pozitivna kot negativna” čustva so signal, ki opozori, da je za osebo nekaj subjektivno pomembno. Še bolje je, če razumemo, da so vsa čustva funkcionalan in opustimo delitev na pozitivna in negativna ter jih raje delimo na prijetna in neprijetna. Bolj močno kot je čustvo, bolj je nekaj pomembno za tistega, ki čustvo doživlja. Delujejo tako, da nas približajo ali oddaljijo od situacije oziroma sprožilca čustvenega odziva. Moč čustev (tako prijetnih in neprijetnih) nosi pomembno sporočilo: »Ta situacija mi je pomembna, potrudi se!«. V zadnji misli se skriva osnova notranje motivacije. Čustvena dinamika podpira (ne)zavzeto vedenje in motivacijo. Kot vodje dajmo dovoljenje za vsa čustva na delovnem mestu in sprejmimo kaj pomenijo. Če sodelavcu pomagamo razrešiti velik naboj jeze se bo ta energija usmerila v sodelovanje in učinkovito delo. To pomeni, da smo notranji naboj (dinamiko, energijo čustev) usmerili k rešitvi. Včasih je smiselno posvetiti čas čustveni agilnosti in razviti veščine s coachingom (http://taktika-plus.si/storitve/#coaching).
»Na delovno mesto ne sodi, da pokažem svoj pravi jaz. Prav je, da imamo poslovni odnos, saj sem vodja.« (zmotno prepričanje)
3. nasvet: UPORABITE TEHNIKO PODNAPISOV
O svojih čustvih namesto, da jih skrivate spregovorite na glas. To pomeni, da ste drugim jasno in glasno povedali, kaj se vam dogaja, kaj si želite in predstavili pričakovanje. Npr. kot vodja čutite razočaranje, ker so sodelavci ponovno pripravljali poročilo v zadnjem trenutku. V takem primeru na glas spregovorite o svojih čustvih: »Anja, prosim poslušaj me, ker me nekaj teži. Mislim, da čutim razočaranje, ker ne znam spodbuditi, da bi bili bolj odgovorni in mesečna poročila pripravili prej. Razočarana sem v resnici nad sabo, ker ne vem kjer sem ga polomila. Pričakujem, da zadnji dan ne bi več popravljali poročila. Kako bi to izpeljala?« S tem ste svoji sodelavki jasno povedali kaj se dogaja, kako se počutite, kaj pričakujete, hkrati pa ste ji zvito predali povratno informacijo. Vodje, ki obvladajo čustveno agilnost bodo uspešno dosegali svoje cilje in opuščali neučinkovite strategije in vedenja.
Nasvet uporabne psihologije:
Za krepitev zavzetosti pri delu in spodbujanju motivacije pri sebi in sodelavcih sledite novemu prepričanju: » Vodja in sodelavec, čustva na delovnem mestu SO zaželena! « S tem boste obvladali neprijetne dogodke na delovnem mestu in doživljati prijetne občutke, ki bodo vplivali na motivacijo, občutek povezanosti, doživljanje zanosa in vas usmerjali k zavzetemu opravljanju delovnih nalog.
Jan Kovačič, univ. dipl. psiholog,
Vodja projektov in svetovalec
E: jan.kovacic@taktika-plus.si
M: 031 753 802