Ugotavljam, da je junij mesec, ko smo najbolj pod stresom. Je čas, ko zaključujemo drugi kvartal v podjetjih, je tudi čas, ko zaključujemo šolsko leto, in je čas, ko bi radi postorili vse še pred zasluženim dopustom. Predstavljam vam pet vidikov uporabne psihologije za doseganje osebnega ravnovesja, da bo tudi junij miren.
Junij je »mali december«, sem slišal od direktorice sektorja večjega slovenskega podjetja, ko sva klepetala po izobraževanju na temo osebnega ravnovesja. Stres, ki ga prinaša mesec junij v podjetja in v šole, dostikrat povzroči, da se pahnemo iz ravnovesja. Podobno se dogaja tudi direktorici, morda se podobno dogaja tudi vam. Ona hiti od jutra do večera, da bi uspešno opravila vse obveznosti doma in v službi, vmes pa pozabi nase. To je ugotovila ob kratki 15 minutni meditaciji, ko se ji je oglasil občutek utrujenosti v telesu. Prepoznala ga je in rekla: »Danes si še ne morem vzeti časa zase, mogoče naslednji teden.« Človek je v tem pogledu čudno bitje, saj se je sposoben sam odločiti za vzorce vedenja in mišljenja, ki ga spravijo iz ravnovesja. Največkrat ga v to ne prisilijo drugi ali objektivne okoliščine, ampak sami povzročimo neravnovesje znotraj nas, ko se odločimo, da potlačimo te občutke.
Tako kot naravni zakoni delujejo z ravnovesjem, je tudi naše zdravje (tako telesno kot duševno) ravnovesje. Človek je bitje ravnovesja. Omejuje ga pet dimenzij: kognitivna dimenzija, telesna dimenzija, čustvena dimenzija, družbena dimenzija in duhovna dimenzija, ki vse poveže v smiselno celoto. Osebno ravnovesje, ki prinaša celostno zdravje, nastane takrat, ko v svojem vsakdanu uravnotežimo vseh pet dimenzij.
Kognitivna dimenzija predstavlja naše delo, učenje in ustvarjanje. Pri tem je pomembno, da nas delo ali področje učenja privlači, se ob tem počutimo uspešni in nas hkrati (rahlo) izziva, da se nam zdi, da zmoremo, vseeno pa se moramo za svoje dosežke potruditi.
Telesna dimenzija predstavlja naše telesno zdravje in navade povezane z zdravim načinom življenja. Pri tem je pomembno, da se zdravo prehranjujemo, dovolj gibamo, dovolj spimo in skrbimo za osebno higieno.
Družbena dimenzija predstavlja naše vloge v medosebnih odnosih (npr. oče, partner, najboljši prijatelj, sodelavec …). Pomembno je, da imamo izpopolnjujoče medosebne odnose in smo vsak dan obkroženi z ljudmi, s katerimi vzpostavljamo pristne stike in ob enem doživljamo občutek ljubezni, pripadnosti, spoštovanja in zaupanja.
Čustvena dimenzija predstavlja naše razpoloženje in duševno zdravje. Če v svojem dnevu resnično stopamo v stik s svojimi čustvi, ki se povežejo v prijetno razpoloženje, potem je čustvena dimenzija v ravnovesju. Pomembno je predvsem, da počnemo stvari, ki nam prinašajo zadovoljstvo.
Duhovna dimenzija pa predstavlja tisto, kar je povsem naše. Najlažje jo opišemo skozi osebne vrednote. Duhovna dimenzija povezuje ostale štiri in nas usmerja, da delujemo skladno z našimi vrednotami. Če je nekomu pomembna vrednota »ljubezen«, je popolnoma razumljivo, da bi rad več vlagal v čas s svojo družino, kot pa oseba, ki ima pomembno vrednoto »doseganje«, ki si želi spoštovanja skozi osebne (karierne) dosežke.
Ključ do visoke kvalitete življenja je, da postavimo duhovno dimenzijo v središče in vsem štirim temeljem življenja dodelimo ustrezno pozornost in pomen. Vendar kako?
1. Naredite iskreno analizo stanja
Raziščite svoje vrednote, jih zapišite in postavite v sredino svoje piramide osebnega ravnovesja. Ali trenutno v življenju živite skladno s svojimi vrednotami? Ali vas morda vrednote same po sebi bolj usmerjajo v določeno dimenzijo? Ali lahko na kakršen koli način svoje življenje uravnovesite tako, da živite skladno s svojimi vrednotami?
2. Razrešite akutne situacije
Kako zadovoljni ste s svojim delom? Kako zadovoljni ste s svojim zdravjem in načinom življenja? Kako zadovoljni ste v svojih medosebnih odnosih? Kakšno je vaše razpoloženje, katera čustva doživljate v svojem vsakdanu? Če ste ugotovili, da je za vas situacija »akutna«, potem je prav, da vse svoje moči usmerite, da jo razrešite. To je edino stanje, ko je smiselno načrtno porušiti ravnovesje. Če doživite akutno bolezen, je normalno, da boste vse svoje napore usmerili v zdravljenje. Potem pa je čas za ravnovesje.
3. V svoj vsak dan vpeljite aktivnosti vseh petih dimenzij
Za življenje s čim manj vpliva negativnega stresa in dobrim osebnim ravnovesjem razmislite, s katerim aktivnim vedenjem lahko poskrbite za vzpostavljanje ravnovesja. Morda sprehod s partnerjem, druženje z najboljšim prijateljem, igra s svojim otrokom, redna dnevna meditacije, zapis v dnevnik, tek v gozdu … Bodite kreativni in naredite čas za aktivno vedenje, ki vam bo prineslo osebno ravnovesje in veliko zadovoljstva. Vsak dan.
Jan Kovačič, univ. dipl. psiholog,
Vodja projektov in svetovalec
E: jan.kovacic@taktika-plus.si
M: 031 753 802